Boštjan Antolič

Telemedicina je v zadnjih letih v velikem porastu, k temu je precej prispeval tudi koronačas, ki je zaradi izrednih razmer in potrebe po drugačni organizaciji zdravstvenih procesov in storitev deležnike v zdravstvu primoral v spremenjen način dela in izkoriščanje priložnosti, ki jih na tem področju ponuja tehnologija. Ocena je, da je zdravstvo v zadnjem letu izvedlo večletni preskok na področju digitalizacije in praktične uporabe tehnoloških možnosti. • Kakšna bo telemedicina v prihodnosti? Telekonzultacija je zgolj začetna stopnja telemedicine, prave koristi spremljanja bolezni na daljavo bomo dosegli s celostnim pristopom. Kaj prinaša nastajajoča strategija telemedicine, ki jo pripravlja ministrstvo za zdravje? • Kako se lahko postopki iz bolnišnice prenesejo na dom z možnostmi, ki jih ponuja tehnologija? Kako se bodo spremenile smernice za zdravljenje bolezni, če smo doslej pacienta videli le nekajkrat na leto, zdaj pa bo njegova meritev v telemedicinski center prišla kadarkoli, lahko celo vsako uro ali celo pogosteje? • Kako se telemedicina vključuje v širši kontekst digitalizacije in eZdravja? Kako bomo upravljali podatke? • Kako bomo inovacije razširili v praksi (zavedanje že obstaja, potrebujemo multidisciplinaren pristop v bolnišnicah: množičen prenos znanja na uporabnike tehnologije, motivacijo za prehod na nov način dela in menedžiranje/leadership procesov prehoda na tehnološko raven upravljanja medicinskih procesov)? • Kako uspešno spremeniti paradigmo z zdajšnje prevladujoče oskrbe bolnih v ohranjanje zdravja? Kateri so ključni izzivi in kdo vse mora sodelovati za uspešen prehod na novo paradigmo? • Kaj kot družba pridobimo s prehodom na paradigmo zdravstvenega sistema na osnovi vrednosti (zdravstveno, finančno, z vidika gospodarstva, z vidika pozicioniranja kot destinacija, ki je zdravje družbe in potencialni zdravstveni turizem postavila za svoj strateški interes)?